Več o tem
V redu

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

»

«

Poplavna ogroženost v Sloveniji

Poplavna ogroženost v Sloveniji

V Sloveniji so vodotoki skupaj dolgi 26.989 km, od tega je polovica s stalno tekočo vodo. Povprečna gostota hidrografske mreže je 1,33 km/km2. Voda z 80 % ozemlja Slovenije odteka proti črnomorskem povodju oziroma povodju Donave, s preostalega ozemlja pa voda odteka proti Jadranskemu morju.

Poplavna območja - opozorilna karta poplavV opozorilni karti poplav ARSO je trenutno prikazanih 880 km2 poplavnih območij, kar je skoraj 5 % ozemlja Slovenije. Poplavno groženih je 40 km2 urbanih površin in približno 80.000 prebivalcev. Največje območje poplav je na dolinsko-kotlinskem dnu na okoli tridesetih obsežnejših poplavnih območjih. Več kakor polovica poplavnega sveta je v porečju Save, nekoliko manj v porečju Drave in najmanj v porečju Soče. Poleg navedenih poplavnih površin je evidentiranih tudi 130 km odsekov vodotokov, ki poplavljajo.




V preteklosti se je zaradi interesov družbe prekomerno posegalo v režim odtoka rek ter na obale jezer in morja. S ciljem zmanjševanja poplavne nevarnosti na območjih skupne velikosti 2382 km2 je bilo v Sloveniji regulirano 1633 km vodotokov ter zgrajeno 1646 vzdolžnih in 2387 prečnih protipoplavnih objektov (statistični letopis RS, stanje leta 2002). Kljub temu pa ogroženost oziroma izpostavljenost prostora nevarnostim naravnih nesreč ostaja in postaja pomemben dejavnik prostorskega razvoja.

Poplavne površine v Sloveniji ležijo večinoma na kmetijskih površinah, povzročajo pa tudi velika tveganja na poplavnih območjih, ki so grajena. Večanje urbanizacije, širjenje cest, trgovskih in obrtnih centrov ter parkirišč pa se nezadržno širi tako na kmetijska kot vodna in priobalna zemljišča. Tudi krčenje gozdnih površin, predvsem tistih na obrobju naselij ali rek, zelo spreminja vzorce odtekanja padavin.

Zaradi značilnosti poselitvenega razvoja v Sloveniji, torej koncentracijo večjih naselij na ravnicah in širših dolinah, se torej tudi ob širitvah naselij povečuje pritisk na območja, ki so izpostavljena občasnim poplavam in zato za gradnjo manj primerna.
 
Vzroki poplav v Sloveniji

Do poplav in izrednih razmer v Sloveniji najpogosteje prihaja zaradi obilnih padavin, ki nastopijo po dolgotrajnem večdnevnem zmernem deževju, uničujoče poplave pa pogosto povzročajo tudi siloviti kratkotrajni nalivi in hitro taljenje snega. Zelo pomembne so krajevne razmere, predvsem prevlada močno razčlenjenega hribovitega sveta in vododržne podlage, ki pospešujejo hiter odtok vode v doline in kotline. S krčenjem gozdov, obdelavo tal, izgradnjo skoraj 6.000 naselij, cestno in železniško mrežo ter z drugimi objekti se je močno spremenil vodni režim, s tem pa tudi poplavne razmere.

Tudi v Sloveniji vse več poplavnih dogodkov

Na območju Slovenije so obseg, pogostost poplav in škoda, ki jo povzročajo, zaradi naravnih karakteristik veliki, pričakovati pa je, da se bo zaradi posledic podnebnih sprememb stanje še poslabšalo.

Kar nekaj velikih povodnji smo v Sloveniji zabeležili že v zadnjem stoletju, saj ni bilo desetletja, ki ga ne bi zaznamovala vsaj ena velika povodenj. Pojavljale so se na celotnem ozemlju Slovenije, najhuje pa je bilo prav na širšem celjskem območju, v Podravju in Pomurju, na spodnjem toku Save, na Koroškem, Notranjskem in v predalpskem hribovja.

Večje povodnji na ozemlju Slovenije v prejšnjem stoletju:

  • November 1901
  • Maj 1910
  • November 1923
  • November 1925
  • Avgust 1926
  • September 1933
  • Junij 1954
  • Julij 1972
  • November 1990
  • November 1998

Število visokovodnih primerov, ko pretoki slovenskih rek presežejo opozorilne poplavne vrednosti, se je po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje v obdobju 1996-2010 povečevalo. V povprečju smo v Sloveniji v tem obdobju zabeležili 59 visokovodnih primerov na leto. Ob tem se povečuje tudi izrazitost pojavov visokih voda, pretoki slovenskih rek pa se tudi vse pogosteje približujejo rekordnim vrednostim dolgoletnih opazovanj ali jih celo presegajo.
 

Poplavna nevarnost in poplavna ogroženost porečij/povodij na območju Republike Slovenije
  Poplavna nevarnost Poplavna ogroženost
Porečje/Povodje Površina območij poplavljanja  Dolžina odsekov, ki poplavljajo Grajena površine Kmetijske površine Gozd in deloma ohranjene naravne površine Št. prebivalcev na območjih poplavljanja
  km2  km km2 km2 km2  
Mura 172  83 2 111 57 2.147
Drava 212  6 5 180 21 8.593
Sava 436  32 28 332 46 64.831
Zgornja Sava 19  0 2 13 4 2.775
Srednja Sava 228  4 15 172 19 34.159
Spodnja Sava 137  28 3 107 20 6.500
Savinja 52  0 8 40 3 21.397
Soča 38  0 2 28 8 2.986
Jadranske reke 24  10 1 13 2 1.573
Slovenija 882  131 38 664 134 80.130
Vir: Načrt upravljanja z vodami (str. 56-57)