Več o tem
V redu

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

»

«

Poplavna problematika porečja Savinje - VEČ

Poplavna ogroženost ob Savinji se glede na njen tok ter tip rabe obrečnih območji spreminja. V zgornji Savinjski dolin do sotočja s Pako ima Savinja zaradi razmeroma velikega padca veliko erozijsko moč. Ker večina naselij ob Savinji ni zadostno zavarovanih, so bili pri poplavah 1990, katerih povratna doba je bila na tem delu ocenjena na 100 let, poplavljeni deli naselij Ljubnega, Nazarij in Mozirja, pa tudi del Luč ob Lučnici, desnem pritoku Savinje.

Na odseku od sotočja s Pako do vtoka Bolska Savinja nato poplavlja le ožji pas ob vodotoku, zaradi poškodb jezovnih zgradb in nasipov pa je ob visoki vodi ogroženo naselje Polzela. Dolvodno od vtoka Bolske, ki je eden najmočnejših pritokov Savinje, so ob visokih vodah na levem bregu, kjer je sicer zgrajen visokovodni nasip, ki pa visokih voda ne uspe zadržati, poplavljene pretežno kmetijske površine, delno pa tudi naselja Vrbje, Žalec in Petrovče.

Na območju Celja, kjer se Savinji pridružijo še Ložnica, Hudinja in Voglajna, je bila zaradi velikih poplav v preteklosti izvedena regulacija vodotokov in zgrajeni visoki nasipi, vendar pa to za preprečitev poplav v letih 1990 in 1998 ni zadostovalo. K poplavam v Celju v veliki meri s svojim hudourniškim značajem prispevata tudi reka Voglajna in Ložnica, poplavljajo pa tudi njuni pritoki, ki se stekajo prav na območju Celja.

Od Celja do izliva v reko Savo Savinja poplavlja predvsem nižje ležeče površine ob glavnem toku, od urbanih površin pa je najbolj prizadeto mesto Laško, katerega del na desnem bregu je skoraj v celoti v dosegu poplavnih vod.