Več o tem
V redu

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

»

«

O reki Savinji

O reki Savinji - več

Čeprav ima Savinja več izvirov in svoje ime dobi šele ob koncu Logarske doline, slap Rinka zaradi svoje znamenitosti velja za njen izvir. A vode pod slapom hitro poniknejo v prodnato podlago in le ob obilnejšem deževju kot potok Kotovec tečejo po površju. Kot stalni tok se zopet pojavi pri izviru Črne pri nekdanjem ledeniškem jezeru na dnu Logarske doline. Črna, ki ima dva izvira, se pri Sestrah Logar združi z drugim (levim) povirnim krakom, imenovanim Jezera, in od tu naprej teče pod imenom Savinja. Navzdol po toku se nato v Savinjo izlivajo Lašek, Jurčef in Klobaša, ki odvajajo vode izpod južnih pobočij Olševe. Z desne pritekata Suhelj in Bela, ki izvira v Robanovem kotu. Naslednji pritok je Lučnica v Lučah, vode z Dleskovške planote pa se preko kraških izvirov zlivajo neposredno v Savinjo.

Med Lučami in Ljubnim se izpod Rogatca Savinji pridružijo Rogačnik, Rjavčev, Trbiški in Fluderski graben ter nekaj manjših in krajših potokov, ki predstavljajo desne pritoke Savinje. Z leve strani se v Savinjo izlivajo Lakovnikov potok, Duplenik in Resov graben, ki izvirajo pod vrhovi Raduhe. V Ljubnem z močnim tokom in porečjem, ki obsega celotno južno pobočje Smrekovškega pogorja s severa priteče Ljubnica.

Savinja, ki je do tu že premagala večino višinske razlike svoje poti, v Ljubnem vstopi v Gornjegrajsko kotlino. Pod Goltemi izvirajo Ivanjski potok, Gračnica in Rečica, ki v Savinjo pritečejo s severa. Z desne se ji v Nazarjah pridruži Dreta, ki je največji pritok v Zgornji Savinjski dolini in odmaka 126 km2 veliko območje med Črnivcem na zahodu, Velikim Rogatcem na severu in Menino planino in Dobrovljami na jugu.

Za Nazarjami vstopa Savinja v naslednjo manjšo kotlino, Mozirsko kotlino. V njej se ji z leve pridružijo Mozirnica, Trnava in Ljubija, ki je najmočnejša in ima kraški izvir na vzhodnem pobočju Smrekovškega pogorja. Zadnji pritok Savinje v Zgornji Savinjski dolini je Škubov potok, ki se ji pridruži v Soteski. Celotno povodje Savinje v Zgornji Savinjski dolini meri 536 km2.

Od Soteske naprej vstopa Savinja v Spodnjo Savinjsko dolino oz. Celjsko kotlino. Prvi manjši pritok je Trebnica, nato se ji pod Letušem pridruži še močna Paka, ki priteče iz Velenjske kotline. Savinja nato teče v premi in nima večjih pritokov vse do Latkove vasi, kjer se združi z močno Bolsko, ki priteče z zahoda in izvira nad Trojanami. Njeno povodje meri 192 km2.

Naslednji pritoki so v Celju in pritečejo s severa: Ložnica, Voglajna in Hudinja, ki se z Voglajno združi tik pred izlitjem v Savinjo. Voglajna je sploh največji pritok Savinje na njenem celotnem toku. V Celjski kotlini je še nekaj manjših pritokov (Lagvaj, Artišnica, Kolja, Zibika, Bistrica, Brniški potok, Lava, ...), ki se stekajo bodisi neposredno v Savinjo bodisi v opuščene mlinščice, ki tečejo vzporedno z glavnim tokom.

Od Celja mimo Laškega do Zidanega Mosta, kjer se izliva v Savo, teče Savinja po ozki dolini, urezani v Posavske gube. Tu nima večjih pritokov, ki bi bistveno prispevali k povečanju njenega toka. Povodje Savinje med Celjem in Zidanim Mostom znaša 247 km2.

Njene visoke vode in vode njenih pritokov tako že od nekdaj ogrožajo območja ob reki, prebivalci, ki so si v njeni bližini našli svoje domovanje, pa se s poplavami soočajo že več stoletij.