Več o tem
V redu

S piškotki si pomagamo pri zagotavljanju storitev. Z uporabo naših storitev se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke.

»

«

Kratek pregled večjih poplav ob Savinji

V zadnjem stoletju je območje ob Savinji prizadelo kar nekaj večjih poplav, ki so terjale veliko gmotno škodo in tudi človeška življenja. V nadaljevanju je predstavljeno nekaj največjih poplav v zadnjih dobrih sto letih.

Jesen 1901

Novembra leta 1901 so vso Slovenijo zajeli hudi nalivi, ki so tudi ob Savinji povzročili katastrofalne poplave. Med najbolj prizadetimi območji je bilo tudi takratno Celja, kjer je Savinja narasla za več kot 6 m nad normalo in skoraj v celoti poplavila mesto. Pallosova brv pri mestnem parku se je le s težavo upirala deroči reki, odneslo pa je staro Grenadirjevo brv in kopališke ute. Voda je odnašala domače živali, hmeljevke in ogromne količine zemlje. Poplavljena je bila tudi državna cesta proti Ljubljani in Vojniku ter železnica proti Velenju, zato je bil promet popolnoma ohromljen. Narasla voda je za seboj pustila veliko razdejanje. Po poplavi so slovenski spodnještajerski poslanci poslali državni zbornici prošnjo za pomoč Celju in 12 v povodnji prizadetim občinam ob Savinji. Zavzetost župana in občinskega sveta po poplavi je pripomogla k pospešenemu urejanju vprašanja regulacije Savinje v naslednjih letih.
(Povzeto po publikaciji Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. Stoletju, Zgodovinski arhiv 2005)

Jesen 1933

Jesenska povodenj tega leta je bila ena najhujših povodnji v Celju. Savinja je s svojimi pritoki kar trikrat prestopila bregove in v svojem besu že pri prvi poplavi podrla vse celjske mostove. Hudi nalivi po deželi so takrat povzročili silovit porast voda, ki so poplavile cele pokrajine. Narasla Savinja je v Savinjski dolini porušila del jezu pri Ljubnem, polzelski jez, odtrgala nasip pri Preboldu in Šempetru ter preplavila številne vasi do Celja, mesto pa popolnoma odrezala od sveta. Pobesnela reka je najprej odnesla brv v celjski mestni park, dobre tri ure kasneje je klonil Kapucinski most, kmalu zatem pa še Grenadirjeva brv. Ko so vode začele upadati, se je pokazalo strahovito razdejanje. Ceste in ulice so bile poškodovane, prav tako proga proti Savinjski dolini, mostovi so bili porušeni. Prevoz čez Savinjo je bil v naslednjih tednih urejen s splavom, začele pa so se tudi priprave na vzpostavitev začasne brvi čez reko, a jih je že naslednji mesec odplavila nova povodenj. Ogromno škode so utrpele tovarne, trgovine in obrtne delavnice. Veliko katastrofa je celjskim oblastem še enkrat pokazala nujnost regulacije Savinje.
(Povzeto po publikaciji Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. Stoletju, Zgodovinski arhiv 2005)

Julij 1954

Julija 1954 je Celje in okolico prizadela najhujša poplava dotlej. Po večtedenskem deževju, ki je napojilo zemljo, se je nad območje zneslo strahovito neurje. Potoki izpod Pohorje so izjemno hitro narasli v velike hudournike, ki so s silovito močjo skozi Vojnik prodrli v Celje. Od prsti rjava voda je s seboj nosila velike količine naplavin. Ljudje so na strehah hiš reševali gola življenja. Poplavljena je bila celjska bolnišnica, delavci v celjskih podjetjih so v nočnih urah reševali stroje v tovarnah. Ogromno škode je imelo celjsko gospodarstvo in kmetijstvo. Odnašalo je zemljo, uničilo pridelke, predvsem žetev. Na območju celjske občine je bilo v poplavi prizadetih 3000 ljudi, poplavljenih pa okoli 1020 stanovanj. Katastrofa je vzela kar 22 življenj in še vedno velja za poplavo za največ smrtnimi žrtvami. Poškodovane so bile ceste, porušenih nekaj mostov, škoda je bila ogromna. Poplava je sprožila razmišljanja o potrebni regulaciji nereguliranega dela Savinje skozi mesto ter pritokov Voglajne, Hudinje, Koprivnice in Sušnice, ki se v mestu zlivajo v Savinjo. Že jeseni so tako začeli z deli na območju celjskega ovinka, ki so se končala leta 1957. Regulacija ovinka se je izkazala že v času del, ko so Celje junija 1956 zopet prizadele visoke vode.
(Povzeto po publikaciji Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. Stoletju, Zgodovinski arhiv 2005)

November 1990

Ob koncu stoletja, ko so bili Celjani prepričani, da je mesto poplavno varno in jih bodo nasipi varovali naslednjih sto let, je Savinja v 90. letih spet z vso silovitostjo prestopila bregove, prvič novembra 1990 in drugič leta 1998.
Zaradi močnih padavin, ki so se stopnjevale vse od polovice oktobra, je prišlo na praznični dan 1. novembra 1990 do obsežnih poplav. Najhuje je bilo na območjih občine Mozirje, ki je bila v celoti poplavljena, Žalca, večjega dela Celja, Sevnice , Laškega, Krškega , Brežic, Kamnika in Idrije. Savinja je poplavila obsežna območja Savinjske doline in jo spremenila v jezero. Bregove so prestopili vsi potoki in reke na Celjskem, poplavljala je tudi Savinja v spodnjem reguliranem toku. V Celju je Savinja prebila levi breg pri brvi v mestni park in si kot hudournik utrla pot po mestnih ulicah. Najvišji nivo je dosegla na Otoku, kjer jo je zadržal železniški nasip, v Medlogu in na Dolgem polju, kjer je južno od magistralne cest nastalo pravo jezero. Razen najožjega središča je bilo mesto pod vodo. Savinja je v Celju poplavila 700 ha urbaniziranih mestnih površin, prekinjen je bil električni in telefonski sistem, voda je bila sredi mesta visoka tudi 1,5 m. Poplavljeno je bilo večje število trgovin, obratovalnic, kletnih prostorov, stanovanjskih hiš in blokov, vrtcev, šol… Številne družine so ostale brez vsega. Največjo škodo sta utrpeli bolnišnica in zdravstveni dom. Bolnišnica je delovala v izrednih razmerah, dve tretjini pacientov pa so morali odpustiti v domačo oskrbo, del so jih prepeljali v Maribor. V akciji reševanja so poleg UNZ Celje z vsemi močmi sodelovali gasilci. Vzporedno sta tekli dve akciji: črpanje vode in dovoz pitne vode.
(Povzeto po publikaciji Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. Stoletju, Zgodovinski arhiv 2005)

November 1998

Poplava katastrofalnih razsežnosti iz leta 1990 se je v Celju ponovila tudi novembra 1998. Tokrat največ deževja ni prišlo iz Zgornje Savinjske dolina, ampak s severa. Savinja je s pritoki poplavljala v Žalcu, Vrbju, Šempetru, Petrovčah in Levcu, katastrofalne razsežnosti ujme pa so bile najbolj vidne v Celju in Laškem. V Celju so bile zaprte skoraj vse ceste, podvozi so bili zaliti, bolnišnica in zdravstveni dom sta sprejemala le najnujnejše primere, mnoga podjetja niso delovala, zaprte so bile šole, avtobusni in železniški promet je bil močno omejen. Na Celjskem so ostali brez prometnih povezav, vode in elektrike, škoda pa je bila primerljiva tisti iz leta 1990, za območje Celja z okolico, Laško, Štore in Vojnik še celo hujša. Najhuje je bilo v Laškem, mesto je bilo z obeh glavnih vpadnic odrezano od sveta.
(Povzeto po publikaciji Mesto v objemu voda, Poplave v Celju v 20. Stoletju, Zgodovinski arhiv 2005).

September 2007

Močne in izdatne padavine, ki so 18. septembra 2007 zajele območje zahodne, severozahodne in severne Slovenije, so povzročile hiter porast pretokov rek. Poplavljali so tudi hudourniki in reke na območju Karavank in predgorju Kamniško Savinjskih Alp, na Kranjskem in Domžalskem polju, v Tuhinjski dolini in na širšem celjskem območju. Narasla je Savinja v srednjem in spodnjem toku. Ob Savinji so bile najbolj prizadete občine Laško, Marija Gradec, Rimske Toplice in Zidani Most. Narasla Savinja je v višino merila tudi 6 metrov in več, višina vode v poplavljenih objektih pa je segla preko 2 m. Laško je bilo prometno odrezano od sveta, po glavni cesti je tekla Savinja, nedostopne pa so bile tudi povezave proti Rimskim Toplicam, Hrastniku, Marija Gradcu. V Laškem in Rimskih toplicah so bile šole zaprte, poplave pa so terjale kar 6 življenj. Samo v Mestni občini Celje je bilo prizadetih 354 objektov in ogroženih najmanj 1200 občanov.